Omrežja

Optična omrežja

Tehnologije

Čeprav optična omrežja predstavljajo najnižji (fizični) nivo OSI sklada, se jih pogosto obravnava tudi na višjem – podatkovem – nivoju.

Optično omrežje sestavljajo optična vlakna v dveh različicah; enorodovna in mnogorodovna . Enorodovna (tudi singlemode so (na meter vlakna) dražja, a omogočajo daljše povezave (10, 20 km), medtem ko so mnogorodovna (tudi multimodey) cenejša, a žal omejena na pol kilometra. Tipično so zaščitni ovoji povezovalnih optičnih kablov za notranjo uporabo, ki vsebujejo enorodovna vlakna, rumene barve, oziroma. oranžne, modre ali vijolične barve, če vsebujejo mnogorodovna vlakna.

Ko so vlakna spojena na zaključnih sponkah, se lahko pogovarjamo o podatkovem nivoju. Najpogosteje se pojavljata standarda Ethernet in GPON oziroma -PON.

Ethernet

Ethernet standard se pojavlja v treh izvedenkah: SX, LX in BX. SX označuje Ethernet skozi dve mnogorodovni vlakni in je zato primeren za povezave znotraj objektov in med bližnjimi objekti. Tipična valovna dolžina je 850 nm. LX prav tako pomeni Ethernet, vendar tokrat po dveh enorodovnih vlaknih, po kateri potuje svetloba za valovno dolžino 1310 nm.

Ker SX in LX za sprejemanje in oddajanje uporabljata enako svetlobo, sta v uporabi dva vlakna; eno odhodno in eno prihodno. Če se za sprejemanje in oddajanje uporabi svetlobo na dveh različnih valovnih dolžinah, govorimo o frekvenčnem sočasju (WDM), kar izkorišča Ethernet BX. BX uporablja eno enorodovno vlakno, kjer sprejema podatke na eni in oddaja podatke na drugi valovni dolžini. Tipično se uporabljata valovni dolžini 1310 in 1550 nm oziroma 1310 in 1490 nm.

GPON

GPON podobno kot BX uporablja eno enorodovno vlakno in dve valovni dolžini, pri čemer izvaja še t.i. časovno sočasje, kar omogoča deljenje istega vlakna med več uporabniki. Nadzor nad sočasjem izvaja OLT, medtem ko imajo uporabniki nameščen ONU.