Strojna oprema

Arduino

Arduino postaja vse bolj razširjeno okolje za hiter razvoj prototipov ter programiranje elektronike domače izdelave. Zaradi svoje enostavnosti se vse bolj uveljavlja tudi v profesionalnih rešitvah.

Okolje Arduino je sestavljeno iz krmilnika in razvijalskega okolja. Krmilnik je sposoben delovati povsem samostojno, zato ni potrebno, da je povezan z računalnikom.

Krmilnik Arduino

Prvotne izvedbe krmilnikov, na primer Arduino Uno, temeljijo na mikrokontrolerju AVR, medtem ko so se v zadnjih letih pojavili tudi modeli, ki temeljijo na mikrokontrolerju z ARM arhitekturo.

Na krmilnik lahko priklopimo različne senzorje (na primer, senzor za temperaturo, vlago, razdaljo), stikala, motorčke, vmesnike za Ethernet, Wifi in Bluetooth, releje.

Količina dodatne opreme je odvisna od izvedbe krmilnika. Izvedbe se razlikujejo po številu podprtih vhodov in izhodov. Arduino Uno podpira 14 digitalnih vhodov oziroma izhodov ter 6 analognih vhodov. Arduino Mega 2560 podpira 54 digitalnih vhodov oziroma izhodov ter kar 16 analognih vhodov. Nekatere izhode je mogoče krmiliti tudi pulzno-širinsko.

Za posodobitev programske opreme oziroma za programiranje, krmilnik priklopimo na računalnik. Priključitev krmilnika je preprosta, saj ga priklopimo kar na običajna USB vrata. Preko teh vrat se tudi napaja, vendar je ob potratnejši dodatni opremi (na primer elektromotorji) obvezno priklopiti zunanji vir napajanja.

Razvijalsko okolje Arduino

Razvijalsko okolje Arduino IDE zgrajeno kot ovoj programskega jezika C++, ki uporabniku prinaša enostavne funkcije. Okolje je na voljo za operacijske sisteme Windows, Linux in Macintosh OS.

Čeprav se v ozadju program prepiše v C++, okolje pred uporabnikom skrije funkcijo main, ter mu ponudi funkciji setup in loop, med katerimi velja naslednja zveza.

void main(void)
{
  setup();

  while(1)
    loop();
}

Iz zveze sledi, da se funkcija setup izvede samo enkrat ob zagonu, nato pa se ponavlja izvajanje funkcije loop.